Ne le v Nemčiji, Trump grozi, da bodo ZDA število svojih vojakov zmanjšale tudi v Italiji in Španiji

Po tem, ko je v sredo predsednik ZDA Donald Trump na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da njegova vlada preučuje možnost zmanjšanja števila ameriških vojakov v Nemčiji, bi podobno potezo lahko v bodoče potegnil tudi v kateri drugi evropski državi.

Novinarji so ga v četrtek vprašali, ali bi morda razmislil tudi o umiku ameriških vojakov iz Italije in Španije. "Verjetno. Zakaj pa ne bi? Italija nam ni bila v nobeno pomoč, Španija pa je bila grozna, resnično grozna," je po poročanju Reutersa odvrnil Trump.

Države, ki jih je Trump omenjal ob grožnjah z umikom sil, so največje evropske gostiteljice ameriških vojakov. Po podatkih organizacije U.S. Defense Manpower ​Data Center (DMDC) je bilo konec lanskega leta v Evropi stalno nameščenih nekaj več kot 68.000 aktivnih ameriških vojakov.

Daleč največ jih je v Nemčiji, kjer jih je bilo po podatkih DMDC lani 36.436. Sledi Italija, kjer je bilo decembra 2025 12.662 aktivnih ameriških vojakov, nato je z 10.156 ameriškimi vojaki Združeno kraljestvo, medtem ko je Španija po številu vojakov iz ZDA četrta v Evropi. Tam je bilo konec lanskega leta 3.814 pripadnikov ameriških obrežnih sil.

V nemilosti, ker oporišč v svoji državi nista dali na razpolago za vojno v Iranu

Španija in Italija sta se v nemilosti pri Trumpu znašli po tem, ko sta mu med ameriškimi napadi v Iranu prepovedali uporabo ameriških baz na njunem ozemlju. Kot piše Guardian, Španija ZDA ni dovolila, da za napade uporabljajo oporišči Rota in Moron, kjer delujeta tako španska kot ameriška vojska. Španski premier Pedro Sanchez je bil ob tem tudi eden najglasnejši in najostrejših kritikov ameriške vojne proti Iranu.

V Washingtonu so po tem že iskali načine za pritisk na Španijo. Tako je bilo pred tednom dni objavljeno interno elektronsko sporočilo ameriškega obrambnega ministrstva, ki je vsebovalo možnosti, s katerimi bi ZDA kaznovale zaveznice v zvezi Nato, za katere menijo, da niso podprle ameriških operacij v vojni z Iranom. Ena od možnosti je bila tudi izključitev Španije iz Nata. Ob tem je več predstavnikov Nata za medije pojasnjevalo, da ustanovna pogodba organizacije ne predvideva nobene določbe za začasno suspendiranje članstva ali izključitev.

Italijanski obrambni minister Trumpovih razlogov ne razume

Italija je medtem konec marca zavrnila ameriška vojaška letala, ki so se na poti proti Bližnjemu vzhodu nameravala ustaviti v sicilskem oporišču Sigonella. Guardian navaja, da se v skladu s pogodbami med državama ameriške mornariške baze v Italiji uporabljajo za logistične namene in urjenje, ne pa tudi kot tranzitna vozlišča za letala, ki prevažajo orožje za vojne namene. Slednje je mogoče le v izrednih razmerah.

Medtem ko se španski predstavniki na Trumpove besede še niso odzvali, pa jih je komentiral italijanski obrambni minister Guido Crosetto. Za tiskovno agencijo Ansa je dejal, da Trumpovih razlogov ne razume, in zavrnil navedbo, da Italija ni pomagala ZDA. Prav tako je zavrnil namigovanja ameriškega predsednika, da so ladje, povezane z evropskimi državami, prečkale Hormuško ožino. "Kot je vsem jasno, se to nikoli ni zgodilo. Pripravljeni smo bili tudi na misijo za zaščito ladijskega prometa. Ameriška vojska je to zelo cenila," je povedal Crosetto.

Predsednik ZDA je sicer nedavno kritiziral tudi njegovo šefico, premierko Italije Giorgio Meloni. Ta se je med Trumpovim prerekanjem s papežem Leonom XIV. postavila na papeževo stran in Trumpove izjave o svetem očetu označila za nesprejemljive. "Ona je tista, ki je nesprejemljiva, ker ji je vseeno, ali ima Iran jedrsko orožje in bi v dveh minutah razstrelil Italijo, če bi imel priložnost. Šokiran sem. Mislil sem, da ima pogum. Motil sem se," se je takrat odzval predsednik ZDA.